4 naprave za odstranjevanje tetovaž, ki tetovaže ne odstranijo

Vse štiri spodnje naprave se tržijo za odstranjevanje tetovaž in vse štiri so tehnično viri svetlobe. Nobena od njih ne more očistiti kože pigmenta. Namesto tega segrevajo tkivo, dokler se ne poškoduje – razlog pa je v vseh primerih isti: trajanje pulza.

Delci pigmenta imajo čas termične relaksacije – časovno okno, v katerem energija ostane v delcu, namesto da bi se razširila v okoliško tkivo. Če energijo dovedete hitreje od tega okna, se delec razleti. Če jo dovedete počasneje, delec preprosto postane grelec, zakopan v usnjici.

1. Diodni laserji za epilacijo

Diodni sistemi za epilacijo delujejo pri 808, 810 ali 805 nm, novejši modeli pri 755 nm in 1060 nm, in dosegajo fluence 100 J/cm² in več. Umetni pigmenti te valovne dolžine dobro absorbirajo – prav to pa jih dela nevarne, saj absorpcija še ni odstranitev.

Njihovo trajanje pulza se meri v milisekundah – to je milijonkrat dlje od časa termične relaksacije delca pigmenta. Delec se pregreje, to toploto odda v usnjico okoli sebe, posledica pa je huda opeklina.

To je pomembno tudi takrat, ko nihče ničesar ne namerava odstraniti: prehod z diodnim laserjem za epilacijo čez tetovirano področje to področje opeče. Tetoviranih predelov in predelov s permanentnim make-upom (PMU) ne obdelujte z diodnim laserjem za epilacijo, stranke pa pred vsako epilacijo vprašajte o tetovažah – same se ne bodo spomnile, da bi jih omenile.

2. IPL fotoepilatorji

Fotoepilator sploh ni laser – je vir nekolimirane, širokopasovne svetlobe. Njegova energija je na papirju videti impresivna, 50 J/cm² in več, vendar pulz traja 20–30 milisekund in je razdeljen na podpulze.

Za primerjavo: pulz Q-switched laserja traja 6–10 nanosekund, ena milisekunda pa vsebuje milijon nanosekund. Pri 20 milisekundah se pigment nikoli ne razbije. Segreje se in toploto zadrži ter dobesedno postane potopni grelec, vklopljen v koži. Tkivo okoli vsakega delca se skuha: obsežna termična opeklina, dolgotrajno celjenje, velika verjetnost brazgotinjenja.

Ker je svetloba razpršena in ne kolimirana, je nevarno že samo delo v bližini tetovaže – rob žarka je dovolj, da povzroči opeklino, ne da bi sploh šel čez motiv.

3. CO2 laserji

CO2 laser seva pri 10600 nm, njegova tarča pa je voda v tkivu – ne delci pigmenta. Povsem mu je vseeno, ali je pigment prisoten in kakšne barve je.

Ko ga torej uporabite na tetovaži, izpari kožo, pigment pa odide z nekrotično plastjo, če imate srečo. Zagotovljeni pa sta vam opeklinska površina in groba brazgotina. Videl sem paciente, ki so ta poseg opravili drugje; pridejo z zapleti, ne s čisto kožo.

Klinike, ki to ponujajo, ne lažejo, ko oglašujejo »lasersko odstranjevanje tetovaž« – CO2 laser je laser. Beseda pač ne pomeni tistega, kar si stranka misli, da pomeni.

4. Ročna »pikosekundna« laserska pisala

Pisala tipa Neatcell, ki se prodajajo na spletu, so diodne naprave. Namesto da bi se o njih prepiral, sem jih preizkusil.

• Na črnem kartonu pri najmanjši moči in 1 Hz: dim in prežgana luknja.
• Na modelu kože z barvilom za tetovaže: močno taljenje vzorca. Na živi koži to pomeni poškodbo tkiva, krvavitev in brazgotine.
• Profesionalni Q-switched laser za primerjavo – 3 J/cm², spot 4 mm, 8 Hz: čisto razbitje pigmenta brez poškodbe vzorca.

Ta primerjava je ves argument. S pisalom poteka odstranjevanje pigmenta skupaj z opeklino. S pravo napravo poteka brez nje.

Kaj pa deluje

Nanosekundni Q-switched laserji – Nd:YAG, aleksandritni – in pravi pikosekundni sistemi. To so orodja, katerih pulz je dovolj kratek, da pigment razbije, namesto da bi skuhal tkivo, v katerem je.

Hiter test za vsako ponudbo, ne glede na to, ali kupujete opremo ali stranka izbira kliniko. Pravilno odstranjevanje opisujejo te besede: tehnologija Q-switch, nanosekundni pulzi, brez poškodbe kože, brez obdobja celjenja. Če pa je pogovor o opeklinah, obližih in tednih nege, je naprava napačna – ne glede na to, kako jo imenuje prospekt.