Kako barvilo za tetovaže in permanentni make-up pride v kožo

Uvod: Permanentni make-up je področje, ki združuje ustvarjalnost in natančnost. Pogosta zmota je, da barvilo med tetoviranjem pride v kožo predvsem s površine igle. Resnica pa je bolj zapletena in fascinantna.

Mojstrice permanentnega make-upa (PMU) posvečajo veliko pozornosti skiciranju, simetriji obrvi in novim tehnikam nanosa, ne razume pa vsakdo mehanizma vnosa barvila v kožo med posegom permanentnega make-upa. Razumevanje tega mehanizma pa na koncu ključno vpliva na razumevanje tehnike nanosa, na to, kakšni bodo preostali pigmenti v koži, in na to, kakšen bo estetski rezultat.

Na vseh osnovnih tečajih PMU predavatelji navadno povedo, da se barvilo v kožo odloži s površine igle, vendar to sploh ne drži. Barvilo v resnici pride v kožo, ko se igla izvleče! Da, prav ste prebrali!

Zdaj vam bom korake tega procesa razložil na nekaj shematskih risbah!

Vzemimo shematski prikaz človeške kože. To je zelo poenostavljen shematski prikaz, a zadošča, da razložimo bistvo procesa.

Zgoraj je precej tanka plast, povrhnjica (epidermis). Glavni del kože predstavlja plast usnjice (dermisa), in prav v to plast mora mojstrica permanentnega make-upa vnesti pigment, da tam dolgo ostane.

To je mimogrede povezano tudi s številnimi zmotami v industriji permanentnega make-upa. Nekatere mojstrice so prepričane, da je treba barvilo vnesti površinsko, v povrhnjico, in da se prav po tem permanentni make-up razlikuje od tetoviranja. Naj vas hitro razočaram: z vidika fiziologije kože med tetoviranjem in permanentnim make-upom ni razlike, razen v količini vnesenega pigmenta. Tako pri tetoviranju kot pri permanentnem make-upu mora barvilo priti v srednjo plast kože – usnjico.

Nadalje slika prikazuje iglo z barvilom na površini pred trenutkom vstopa v kožo. Tu ni nič posebej zanimivega. Vse je standardno, potem pa se z vidika biomehanike in razumevanja procesa začne najzanimivejši del!

Ko igla prebode kožo in vstopi vanjo, robovi vboda barvilo s površine igle obrišejo, to pa ostane na površini v obliki tekoče kapljice, igla pa vstopi v kožo »suha«. V tem trenutku lahko prodrejo zelo majhne količine pigmenta, a sploh niso pomembne.

Nekoč so promovirali posebne teksturirane igle, katerih površina ni bila gladka, temveč posebej hrapava, in zaradi tega naj bi bil delež pigmenta, ki ostane v koži, večji. Vendar trga niso osvojile, ker je sam proces nanosa barvila bistveno drugačen in takšne igle niso zagotovile večjega deleža preostalega pigmenta. Poleg tega so te teksturirane igle kožo bolj poškodovale.

Nato igla zapusti kožo in za delček sekunde v koži ostane votlina od vboda igle. To votlino od zgoraj zapre tekoča kapljica barvila. V votlini od vboda je podtlak in zaradi njega se kapljica barvila posrka v vbod, še preden se sama votlina zaradi elastičnih lastnosti kože sesede.

Podtlak v vbodu ustvari sesalno silo in majhen del barvila se posrka v votlino, ki jo je pustila igla. Vse to se zgodi izjemno hitro in je vidno le v počasnem posnetku pri veliki povečavi. Ko del kapljice barvila pride v kožo, se luknjica pod vplivom elastičnih lastnosti usnjice in povrhnjice dokončno sesede in pigment pusti v plasti usnjice.

Ta mehanizem vnosa barvila v kožo so potrdile raziskave; tukaj je ilustracija iz ene takšnih raziskav, ki prikazuje enak mehanizem, kot sem ga opisal tukaj.

Lawal, Idera, Pankaj Rohilla in Jeremy Marston. »Drug Delivery via Tattooing: Effect of Needle and Fluid Properties«. Preprint. Bioengineering, 3. 2. 2021 https://doi.org/10.1101/2021.02.02.429454.

Za konec: Umetnost permanentnega make-upa je enako odvisna od razumevanja znanosti v ozadju kot od ustvarjalnega procesa. Razumevanje tega mehanizma vnosa pigmenta logično pojasni, kako debelina igle, zožitev igle, tekočnost barvila, pritisk mojstričine roke itd. vplivajo na delež pigmenta, ki ostane v koži, in profesionalni mojstrici permanentnega make-upa omogoča, da zavestno vpliva na svojo tehniko nanosa barvila!

O tem bomo govorili v prihodnjih člankih na tem blogu!